Nastopajoči

Prijetna prireditev, odlični nastopajoči, zanimive predstavitve nominirancev, pogovori s petimi nominiranci za Zasavca leta, prireditev Zasavcev za Zasavce…

Miha Bantan

Miha BantanSvojo glasbeno pot je začel v GŠ Hrastnik kjer se je vpisal v oddelek trobente in ga po sedmih letih uspešno končal. Prve korake na področju solo petja je začel v GŠ Zagorje, sedaj pa obiskuje pouk na Srednji glasbeni šoli v Celju, smer solo petje. Leta 2013 se je prvič udeležil tekmovanja v solo petju, ki je potekalo v Beogradu ter dosegel srebrno priznanje. Leta 2016 se je udeležil tekmovanja TEMSIG ter na regijskem tekmovanju dosegel zlato priznanje in se uvrstil na državno tekmovanje, kjer je dosegel bronasto priznanje. Istega leta je v Črni gori dosegel zlato priznanje ter prvo mesto v svoji skupini, v Splitu pa srebrno priznanje. Naslednje leto se je udeležil še tekmovanja v Osijeku in tam dosegel prvo nagrado in prvo mesto v skupini. Poleg petja igra tudi trobento pri Rudarski godbi Hrastnik ter kitaro v ansamblu Murni.

Hrastniška deklica

avtorja glasbe: Jože Percl – Slobodan Filipovič
avtorja besedila: Jože Percl – Slobodan Filipovič
aranžma za pihalni orkester: Vinko Štrucl
prvi izvajalec: Veter

Pesem Hrastniška deklica je v Hrastniku že dolgo ponarodela, saj jo pojejo ob različnih priložnostih. Še posebej je bila vedno priljubljena med steklarji. Osnovni del in poznan refren Hrastniška deklica je lepša kot marjetica … je namreč napisal Jože Percl. Pred več kot dvema desetletjema so jo oživili člani ansambla Veter, ki so jo tudi posneli. Kot je povedal vodja ansambla Slobodan Filipovič, je refrenu dodal dolg uvod in zaključek z novo glasbo in besedilom v hrastniškem narečju. Ta izvedba Hrastniške deklice je v javnosti tudi najbolj poznana. Ansambel Veter je pesem izvajal tudi s Steklarsko godbo Hrastnik in prav po tej izvedbi je priredbo za pihalni orkester uredil Vinko Štrucl.

V ansamblu Veter so v času, ko so posneli Hrastniško deklico, igrali: Slobodan Filipovič (klaviature), Janez Hameršak (vokal, bas kitara), Marjan Špendal (vokal), Iztok Grahek (kitara) in Dejan Tabor (bobni).

Za prireditev Zasavc leta 2017 je pesem naštudiral pevec Miha Bantan. »Pesem sem poznal, igramo jo tudi pri Rudarski godbi Hrastnik, katere član sem. Vendar nisem poznal dela, kjer se govori v hrastniškem narečju, to mi je bilo novo. Besedilo sem naštudiral po posnetku,« je dejal Bantan.

 

Matic Jere

Matic JereGlasbeno pot je začel v MPZ GŠ Zagorje, kjer se je učil tudi igranja na harmoniko. V osmem razredu OŠ se je udeležil vseslovenskega festivala Korajža velja ter zmagal s pesmijo Na božično noč. V prvem letniku srednje šole se je za kratek čas pridružil zagorski skupini Afera, za katero je ustvaril tudi nekaj avtorskih skladb.

Leta 1997 se je priključil takrat srednješolskemu bendu Bohem. Postal je glavni vokalist in frontman skupine. V začetku so preigravali stare rock uspešnice, kmalu pa začeli ustvarjati avtorsko glasbo. Leta 2004 je izšel prvi album Življenje ni zločin s skladbo Kraljica sanj v duetu z Laro Baruca. Naslednja uspešnica je bila Deveti junij, pravi bum pa je skupina naredila s skladbo On je jaz, kasneje so sledile še druge uspešnice: Romanca, Dan za vas, Moje, Nihče iz vesolja … Matic je avtor glasbe in besedil večine uspešnic skupine Bohem.

Leta 2014 je s Pihalnim orkestrom Svea Zagorje zmagal na natečaju napitnica in poskočnica v oddaji Raketa na Planet TV s skladbo Lepa točajka. Svoj glas posoja animiranim junakom v risankah, kot so Smrkci, Lego Chima, Lego Ninjago, Slugterra, Prehrančki, Gormiti ipd.

Moja mala Zagorjanka

avtor glasbe: Martin Žvelc
avtor besedila: Ivan Sivec
aranžma za pihalni orkester posebej za letošnjo prireditev: Luka Groboljšek
prvi izvajalec: Zasavci

Moja mala Zagorjanka je pesem, ki je v Zagorju ponarodela. Besedilo zanjo je napisal Ivan Sivec, glasbo pa Martin Žvelc, ki je tudi sicer veliko sodeloval z ansamblom Zasavci, za katere je bila skladba napisana. Žvelc se spominja: »Zasavci so me prosili, če bi jim pomagal z aranžmaji in z veseljem sem sodeloval z njimi. Jože Buden je odličen pevec, zelo ga cenim. Vsake toliko časa sem naredil kakšen komad zanje. Enkrat sem se lotil pesmi v španskem ritmu. Nastala je Moja mala Zagorjanka, ki je lepša kot Španka. Ivan Sivec je napisal besedilo in pesem je v izvedbi Zasavcev postala izjemno priljubljena. Še sam sem bil presenečen, ko so jo enkrat peli v družbi s kitaro, pa pevci sploh niso bili iz Zasavja. Tudi izvedba Orlekov mi je všeč, malo bolj trda je, pa so jo predvsem mladi dobro sprejeli.«

Zasavci so pesem Moja mala Zagorjanka posneli v naslednji zasedbi: Jože Buden (vokal), Branko Peklar (klaviature), Viki Drnovšek (kitara), Bojan Kališnik (bas kitara) Srečko Sušnik (trobenta), Stane Ojsteršek (trobenta), Jože Vukič (tolkala). Srečko Sušnik se spominja nastanka skladbe takole: »Ko je bila ta stara pleh muzka prvič v Španiji, sva v njej igrala tudi dva Zasavca: Jože Vukič in jaz. Lepo je bilo. Ko smo prišli nazaj, pa smo imeli melodijo za to skladbo že v igri. Jože se je pogovarjal s Sivcem, predlagal je, da tekst poveže z gostovanjem godbenikov v Španiji. Tam so seveda opazili veliko lepih punc, pa fajnih, pa vse, ampak, ko smo se vrnili v Zagorje, smo videli, da so naše naj naj – najboljše. To je bilo Sivcu izhodišče, da je napisal tekst. Martin Žvelc je napisal kot vedno izredno dober komad. Nasploh je bil Žvelc številka ena za zabavno glasbo, ki smo jo izvajali Zasavci.«

Pesem izvajajo tudi Orleki, ki so jo prvič zapeli na obletnici ansambla Zasavc in so s to izvedbo hoteli presenetiti člane ansambla, za katerega je bil komad napisan. Kot je povedal vodja Orlekov Vlado Poredoš, jo kasneje niso nameravali izvajati, vendar so na koncertih ljudje vse večkrat zahtevali, da jo zaigrajo. Tako se je znašla v njihovem železnem repertoarju.

Aranžma za pihalni orkester je za to pesem posebej za prireditev Zasavc leta 2017 napisal Luka Groboljšek: »Glede na to, da je bila ta skladba za Zasavce zelo pomembna, sem želel v svojem aranžmaju skladbo že na začetku prikazati malce bolj pompozno. Takoj, ko neko skladbo izvaja pihalni orkester, se seveda odpre ogromno novih možnosti, vendar sem želel obdržati osnovne temelje originala, katerega je lepo zapolnil že Martin Žvelc, ter ji dodati le malce lastnega pridiha.

Ne glede na to, kakšno priredbo bi napisal, je treba poslušalca tudi v novi preobleki peljati v Španijo na morje, med griče opojne in ne v Savudrijo na ledeni čaj. To je bila rdeča nit.«

Pesem bo na prireditvi Zasavc leta 2017 zapel Matic Jere. Povedal je: »Komad poznam že iz rane mladosti. Kasneje, ko so jo naredili Orleki, je itak postala še bolj prepoznavna. V Zagorju pa se pesem tako vedno poje na žurkah. Imam jo v ušesih, originalni tekst sem pa moral obnoviti. Slišala sva se z Groboljškom, ki je delal aranžma, zaradi tonalitete in to je to. Super.«

 

Neva Marn Hafner

Neva Marn HafnerGlasba spremlja Nevo Marn Hafner celo življenje. Saksofon je njen inštrument, glas pa njeno izrazno sredstvo.

Lahko bi rekli, da tudi sicer kultura predstavlja velik del njenega življenja, saj se kulturno udejstvuje na različnih področjih. Bila je pobudnica in vodja cikla Jazzin’ v okviru Šklaba, prva programska vodja cikla koncertov JazZagorje. Bila je ustanovna članica, pevka ter saksofonistka Big Banda Zagorje, kot pevka in saksofonistka je sodelovala in še sodeluje s številnimi drugimi skupinami in solisti (Eva Hren, Iva Stanič, Katrinas, Pax, Orleki, Jure Tori, Folk Idoli, Kud KUD, skupina Veter, Big band Kr’ en band, Ping pong party band, Fossily Band).

Kultura predstavlja tudi del profesionalnega življenja, saj je zaposlena kot uspešna profesorica saksofona na Glasbeni šoli Laško Radeče. Kot dolgoletna članica Pihalnega orkestra Svea Zagorje sooblikuje programske nastope orkestra kot saksofonistka in pevka že od leta 1991. Leta 2017 je prejela plaketo Slavka Gruma za dosežke na področju kulture, ki jo podeljuje občina Zagorje ob Savi.

Revirska

avtor glasbe: Tone Kuder
avtor besedila: Radovan Palčič
aranžma za pihalni orkester posebej za prireditev Zasavc leta 2017: Klemen Benko
prvi izvajalec: Revirčani

Skladba je nastala pred davnimi leti, nekje sredi 70. let prejšnjega stoletja, zato je bilo kar precej brskanja, da so aranžer Klemen Benko in njegovi glasbeni sodelavci našli vse podatke o njej. Nekaj dilem je bilo že z naslovom. Poimenovali smo jo Revirska, Franc Tomažič pa je povedal, da so jo fantje iz ansambla Revirčani takrat imenovali kar Revirčani.

Besedilo je napisal Radovan Palčič, Tomažič ni prepričan, da ni tudi glasba njegovo delo, vendar je kot avtor zapisan Tone Kuder, ki je bil glasbeni oz. nekakšen duhovni vodja ansambla Revirčani, v katerem je včasih, po potrebi, tudi zaigral. Sicer pa so v začetni postavi ansambel Revirčani sestavljali: pevec Viki Lebar, harmonikar Franc Tomažič, klarinetist Riko Božič (potem Vlado Kojnik), trobentač Pavel Prosenc, bobnar Alojz Roglič in kitarist Drago Repovž. Ansambel je bil v sedemdesetih letih izjemno priljubljen in uspešen. Na Ptujskem festivalu so bili nagrajeni leta 1974 in 1975, leto kasneje pa so prejeli celo glavno nagrado Orfej.

Del pesmi so kasneje posneli tudi Zasavci v okviru venčka Mi smo pa iz revirskih krajev. Franc Tomažič pa se spominja, da so hoteli skladbo Revirčani posneti okrog leta 1975, ko so snemali nekaj svojih skladb na nacionalnem radiu. »Vendar je takratni šef radijske produkcije Tomaž Tozon dejal, da je ne bodo posneli, ker je preveč podobna eni drugi pesmi,« je dejal Tomažič. Obstaja pa posnetek iz desetletnice Radia Trbovlje (leto 1974), kjer so jo Revirčani igrali na prireditvi v Delavskem domu Trbovlje. Original bi moral biti v arhivu Radia Aktual Kum, vendar je vprašanje, če še obstaja, saj so novi lastniki ves radijski arhiv odpeljali iz Trbovelj.

Posebej za prireditev Zasavc leta 2017 je priredbo skladbe za pihalni orkester naredi Klemen Benko, ki je povedal, da se je z veseljem lotil aranžmajev, saj mu je tovrstna glasba blizu. Neva Marn Hafner pa je ob prošnji, da bi pesem zapela na prireditvi, kar zapela refren, saj se je pesmi takoj spomnila. Pesem je oživila, spremljal jo bo Pihalni orkester Svea Zagorje.

 

Primož P Ram Siter

Primož SiterPrimož P Ram Siter je zasavski glasbenik, družbeni aktivist in radijec. Na svoji dvajsetletni glasbeni poti se je kot avtor glasbe ali besedil podpisal pod pet celometražnih plošč, v zadnji etapi pod prvo solo ploščo Kompilacija največjih hitov.

“Glasba je vedno stvar kemije, švica in ustvarjalnega flirtanja med deležniki. Od ljudi za ljudi, zato je podnapis vsega, kar ustvarim, boj za človeka!” svoje glasbeno ustvarjanje povzema Siter, ki je doma tako v kantavtorskem glasbenem pripovedovanju kot v “punk-rockerski brzostrelki”.

Njegov trenutni projekt, v katerem tesno sodeluje s Svetlano Makarovič, je oster in bojevit. “A na srečo nosim zasavski DNK!” pravi glasbenik, “Zato se v njem počutim kot doma, v Zasavju.”

Na Kum

avtorja glasbe: Bojan Bergant in Vlado Poredoš
avtor besedila: Vlado Poredoš
aranžma za pihalni orkester: Igor Podpečan
prvi izvajalec: Orlek

Leta 1998 je izšel album Salamurca zasavske glasbene skupine Orlek, na kateri je bila tudi skladba Na Kum. Orleki so tako za album kot za skladbo Na Kum prejeli takrat najvišje slovensko glasbeno priznanje zlati petelin.Skupina Orlek je ob nastanku te skladbe igrala v postavi: Vlado Poredoš (vokal, kitara, mandolina, ukulele, orglice, kazoo), Bojan Bergant (el. kitara, kitara, banjo), Jože Pečnik (bobni), Mitja Tori (bas kitara, kontrabas), Jure Tori (harmonika, klaviature), Ečo Matko (pozavna), Janez Tori (trobenta) in Miran Mars (saksofon).

Če ima Triglav svojo pesem, zakaj je ne bi imel Zasavski Triglav, so si verjetno mislili Orleki. Poredoš in Bergant sta napisal glasbo za pesem, ki opisuje pot na Kum iz Trbovelj, čeprav nanj vodijo poti iz vseh treh zasavskih občin.

Vlado Poredoš pravi, da je že od leta 1982 stalnica v Zasavju, spoznal pa ga je že prej. Če gre sedaj v Prekmurje, mu po dveh dneh postane dolgčas na ravnini, saj pogreša zasavske hribe. Zato ni čudno, da je ustvaril pesem, ki je posvečena najvišjemu hribu v Zasavju.

Primož Siter se je priprave na nastop lotil tako, da je v zadnjem tednu trikrat prehodil pot iz Trbovelj do Kuma. No ja, tole je hec. Je pa bil pred nekaj več kot mesecem dni nazadnje tam gor z družino na snegu. Nevsakdanje pa se je lotil študija besedila. Stipkal ga je na star pisalni stroj … »To je nekakšen ritual,« pravi Primož Siter. »Sicer sem pa ful vesel, da so me organizatorji povezali ravno s tem komadom.« Siter pravi, da je očaran nad zadnjo kitico: »Ta glasbeno odpre pogled s Kuma in iskanje doma skozi daljnogled, kar mi je v metaforičnem smislu vedno bila prva stvar v življenju – iskanje doma, zato sem napisal komad Kje sem doma.«

 

Kumske punce

Kumske punceKumske punce prihajajo iz vasi Dobovec pod Kumom v Zasavju, zato so si dekleta tudi dale takšno ime skupine. Ansambel sestavljajo štiri nasmejane, vesele, razigrane najstnice, ki jih povezuje ljubezen do glasbe. Ansambel sestavljajo Tjaša Judež (vokal), sestri Katja Hercog (kitara, vokal) in Janja Hercog (harmonika, vokal) in Špela Kukenberg (bas kitara, bariton), ki je v skupini zamenjala Tejo Grlico. Skupaj so začele igrati decembra 2013 in v tem času so se predstavile že širši publiki v Sloveniji, pa tudi v sosednji Avstriji. Zelo rade se udeležijo tudi kakšne dobrodelne prireditve, saj so zelo vesele, če so lahko košček v mozaiku in z njihovo glasbo komu polepšajo življenje. Predstavile so se že na treh festivalih in posnele štiri avtorske skladbe, večino je napisal njihov mentor Nejc Žepič.

Prvo, polko z naslovom Frajer, so posnele julija 2014. Sledila je polka S kitaro na vas in valček Dragi moj. Njihova zadnja pa je polka z naslovom Kriv je cviček, s katero so se predstavile na prvi Reviji ženskih narodno zabavnih ansamblov.

Naš ata

avtor glasbe: Oto Pestner
avtor besedila: Jože Andrej Čibej
aranžma za pihalni orkester posebej za letošnjo prireditev: Klemen Benko
prvi izvajalec: Mladi upi

Na Veseli jeseni, festivalu narečne popevke, so se leta 1984 pojavili Mladi upi. Skupina je navdušila s pesmijo Naš ata, ki so jo zapeli v knapovskem narečju. Očarali so občinstvo, ki so nastop nagradili s prvo nagrado. Pesem je prejela še tretjo nagrado za besedilo, skupina pa nagrado za najboljše debitante festivala.

Glasbo je napisal Oto Pestner, harmonije pa Bogo Hvala. Besedilo je delo Jožeta Andreja Čibeja. Kot je povedal Bogo Hvala, ki je leta 1980 sestavil skupino Mladi upi, v kateri sta igrala in prepevala tudi njegova hči Alenka in sin Marjan, je zgodba o nastanku pesmi Naš ata zelo zanimiva. Najbolj mu je v spominu ostalo, kako so se kar nekaj časa pregovarjali, kdo bo napisal besedilo in kdo glasbo. »Ko je potem Oto Pestner napisal melodijo, sem odšel z njo na vlak iz Ljubljane v Trbovlje in razmišljal o besedilu. Potem pa sem na vlaku srečal Jožeta Andreja Čibeja in kar hitro sva se dogovorila, da bo on napisal tekst. Pesem je nastajala čez noč, vmes sva trikrat, štirikrat spremenila naslov, no zjutraj pa je bila končana in zanjo sem napisal še večglasje,« se dogodkov izpred 34 let spominja Bogo Hvala.

Žena pokojnega Čibeja Danijela Čibej nam je povedala, da je bila knapovska tematika za narečno besedilo najbolj primerna. »Kolikor se spomnim, je Jožetu kar hitro uspelo napisati besedilo, za katero se je kasneje pokazalo, da je zadetek v polno. Pesem je tako po izvedbi kot po vsebini požela velik uspeh in je še danes živa. Ob izjemnem uspehu na festivalu Vesela jesen smo bili vsi seveda navdušeni, saj ga nismo pričakovali.«

Aranžma pesmi je posebej za prireditev Zasavc leta 2017 napisal Klemen Benko. Kako se je lotil pisanja aranžmaje za prireditev? Klemen Benko: »Z velikim veseljem sem se lotil aranžmajev skladb Naš ata in Revirska, saj mi je tovrstna glasba zelo blizu, obenem pa pogrešam prireditve, kjer se slovenska zabavna glasba izvaja ob spremljavi velikega orkestra. Prepričan sem, da bodo poslušalci navdušeni nad skladbami, ki so kar malce utonile v pozabo. Zagotovo pa bodo močno popestrile letošnji dogodek – Zasavc leta.«

Na prireditvi bodo pesem izvajale Kumske punce. O tem, kako so se lotile priprav za prireditev, so povedale: »Ko smo izvedele za nastop, smo bile vesele in hkrati presenečene, da bomo zapele pesem, s katero so Mladi upi leta 1984 zmagali na popevki Vesele jeseni. Pesem nam je všeč, predvsem zato, ker so jo peli, ko so bili še otroci. Seveda pa smo ponosne na to, da jo lahko zapojemo v zasavskem narečju, ki je tudi nam domač.«

 

Pihalni orkester SVEA Zagorje

Pihalni orkester SVEAPihalni orkester SVEA Zagorje neprekinjeno deluje od leta 1861. Zadnjih 30 let orkester velja za enega najbolj prepoznavnih orkestrov v Sloveniji, poznan pa je tudi širše po Evropi, saj se poslušalcem na različnih koncertih in prireditvah predstavlja z všečno in kakovostno izvedbo različnih glasbenih zvrsti.

Orkester je v času svojega delovanja gostoval v številnih državah širom Evrope, med drugim je godbenike v Vatikan sprejel tudi papež Janez Pavel II. Orkester je predstavljal Slovenijo v Rusiji na 850 letnici Moskve, koncertiral je tudi 125 m pod zemljo v rudniku soli v poljskem mestu Wieliczka, na prvem evropskem podzemnem festivalu rudarskih pihalnih orkestrov. Orkester je sodeloval tudi na številnih mednarodnih tekmovanjih in osvojil številne nagrade in priznanja. Nazadnje je sodeloval na 13. mednarodnem tekmovanju velikih pihalnih orkestrov v češki Ostravi, kjer je v najvišji težavnostni kategoriji osvojil zlato priznanje, sedanji dirigent, Peter Kuder, pa je prejel nagrado za najboljšega dirigenta tekmovanja.

Tudi zadnja leta so bila za godbenike precej razgibana. V letu 2013 je bil orkester po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika izmed več kot 110 slovenskih godb izbran za Naj godbo Slovenije, v letu 2014 pa je orkester z vokalistom Maticem Jeretom in skladbo Lepa točajka zmagal na vseslovenskem natečaju za Naj napitnico in poskočnico v okviru televizijske oddaje Raketa na Planet TV.

V letu 2016 je orkester praznoval 155-letnico delovanja. Orkester je slavnostni koncert izvedel skupaj z gostujočo godbo Stadtkapelle Kemnath, s katero dobro sodeluje. V istem letu so godbeniki igrali še na večdnevnem festivalu v Makedoniji Slovenija na Ohridu, za prihodnje leto pa načrtuje udeležbo na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Rivi del Garda. Orkester vodita dirigent Peter Kuder in predsednica Marjana Mlinarič-Pikelj.

 

Hana Hribar

Hana HribarHana Hribar se z glasbo ukvarja že od malih nog. V Glasbeni šoli Zagorje se je učila flavte, osem let je pela pri osnovnošolskem pevskem zboru. Kasneje se je pridružila še mešanem pevskem zboru Gimnazije Litija in sv. Nikolaja iz Litije, ki ga je vodila zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič. Slednja jo je tudi spodbudila k solopevskemu študiju na Konzervatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je zaključila nižjo glasbeno šolo pri profesorici Tatjani Vasle. Dolga leta je prepevala pri ženski vokalni skupini Lipa iz Litije, od leta 2014 pa je glavna vokalistka pri skupini Midnight Band, ki širom Slovenije navdušuje s plesno glasbo.

Adijo, knapi

avtor glasbe: Vlado Poredoš
avtor besedila: Vlado Poredoš
aranžma za pihalni orkester: Igor Podpečan
prvi izvajalec: Orlek

Leta 1995 je skupina Orlek izdala album Adijo, knapi z naslovno skladbo z istim naslovom. Skladba je svojevrsten spomenik rudarskim generacijam v Zasavju. Napisana je bila sicer takrat, ko se je zapiral rudnik Zagorje, napovedala pa je tudi konec rudarjenja v Zasavju. Skupino Orlek so ob snemanju albuma Adijo, knapi sestavljali: Vlado Poredoš (vokal, kitara, mandolina, ukulele, orglice, kazoo), Bojan Bergant (el. kitara, kitara, banjo), Ivo Vidergar (el. kitara, kitara), Jože Pečnik (bobni), Mitja Tori (bas kitara, kontrabas), Jure Tori (harmonika, klaviature), Ečo Matko (pozavna), Janez Tori (trobenta) in Miran Mars (saksofon).

»Idejo za naslov in pesem sem dobil enkrat na sestanku uredništva Zasavca. Takrat je novinar Roman Rozina prišel z idejo o članku z naslovom Adijo, knapi, saj se je veliko govorilo o zapiranju rudnikov. In meni je to nekako ostalo v glavi in me kljuvalo toliko časa, da sem naredil pesem. Rudniki so se zaprli, pesem pa ostaja,« je dejal Vlado Poredoš, avtor glasbe in besedila. Pesem je za pihalni orkester aranžiral Igor Podpečan in Orleki so jo s Pihalnim orkestrom Svea Zagorje tudi igrali. Na prireditvi Zasavc leta bo pesem zazvenela v izvedbi pevke Hane Hribar ob spremljavi Pihalnega orkestra Svea Zagorje.